Aronija

Aronija – kraljica antioksidantovaronia


Aronija – kraljica antioksidantov

 

Aronija je rastlina, katere zrelim skoraj črnim plodovom pripisujejo veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja. Črnoplodna aronija (aronie melanocarpa), rastlina, ki jo poznamo tudi zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi.

Aronija je listopadna grmovnica, ki se uvršča  med jagodičevje. Je v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo in jerebiko. Zaradi njene skromnosti in nezahtevnosti, predvsem pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, je primerna za domači vrt. Črni plodovi bodo pritegovali poglede, v jeseni pa bo vaš vrt  čarobno zažarel v barvi rdeče obarvanega listja. Lahko pa jo posadimo tudi kot živo mejo (na razdalji 80 cm).

Sestavine aronije zdravijo:

- ugodno vpliva na ožilje in srce
- uravnava krvni pritisk,
- odpravlja želodčne težave (zdravi rane na želodcu),
- odstranjuje težke kovine iz telesa, zato so jo na veliko uporabljali po jedrski nesreči v Černobilu,
- preprečuje nastanek arterioskleroze,
- blaži migrene,
- varovalno vpliva na naše črevesje,
- preprečuje slabokrvnost ,
- krepi imunski sistem
- preprečuje nastanek sladkorne bolezni,
- vpliva na izboljšanje vida (preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki),
- vpliva na izboljšanje spomina,
- povečuje elastičnost kože (upočasnjuje proces staranja)
- pomaga pri zdravljenju vseh kroničnih bolezni, kot so rakasta obolenja, Parkinsonova bolezen, bronhitis…( blagodejno vpliva na organizem, ki je bil izpostavljen kemoterapiji in sevanju),
- je preventiva pred boleznimi jeter in drugih organov prebavil in sečil
- pospešuje delovanje ščitnice, izboljšuje in regulira izločanje njenih hormonov in pomaga pri bolezni ščitnice in golšavosti
- znižuje holesterol v krvi
- ščiti pred virusi in bakterijami (prehlad, gripa,..)

Uporaba plodov

Zreli plodovi se lahko jedo sveži. Dovolj je, da pojemo približno 30 plodov dnevno, da bi se zadovoljila dnevna potreba po P vitaminu in drugih zdravilnih sestavinah iz tega sadja.

Hladno stisnjeni sadni sok, pasteriziran na 85-95 stopinj C v trajanju 15 minut je najpomembnejši proizvod iz aronije. Ima rok trajanja do dveh let.

Uživa se trikrat dnevno po 50 ml. Dober je kot preventiva pred najtežjimi boleznimi jeter in drugih organov prebavil in sečil. Sok aronije je najmočnejše antioksidacijsko sredstvo v naravi. Zdravi ljudje bi morali piti po 30-50 ml razredčenega soka v kozarcu, npr. dve uri po zajtrku. Tako se omogoča dolgo in zdravo življenje.

Če plodovi niso izkoriščeni na drugi način, se lahko osušijo in shranijo za čaj.

Drugi načini uporabe plodov aronije: džem, žele, dodatek v sadni jogurt, kompot, mešanicami sokov z jabolkom, pomarančo in drugim sadjem, vino in žganje . Zdravilna in hranljiva vrednost je ohranjena 100%. Aronija je bolj zdravilo kot hrana.

V prehrani in v medicini se aronija v glavnem uporablja kot hladno stisnjeni sadni sok, sirup. Iz kilograma svežih, nepoškodovanih plodov se dobi 500-600 ml gostega soka, temne, skoraj črne barve, ki se konzervira s pasterizacijo v stekleno embalažo. Takšen sok se uporablja razredčen v vodi, čaju ali drugih sadnih sokovih, kot so sok iz jabolk ali kutine. Hladno stisnjen sok se uporablja previdno, kot ostala zdravila, trikrat dnevno po 50 ml, ali približno pol jogurtovega lončka.

Jeseni se lahko listje nabere, posuši in uporabi za čaj.



Vzgoja

Aronia melanocarpa se vzgaja kot sadno drevo ali pa kot okrasno rastlinje, saj se jeseni grm čudovito rdeče obarva . Ugaja ji sončna do pol-sončna lega. Uspeva na vseh tipih zemljišč in nadmorskih višin, najbolje uspeva v bolj vlažnih, odcednih tleh .

Sadike se sadijo jeseni, pozimi ali pa zgodaj spomladi, pod pogojem, da zemlja ni zmrznjena in da se vegetacija še ni začela. V tem primeru se sadika sadi v z vodo namočene jame, po sajenju pa se sadiko ponovno zalije, da rastlina lahko takoj nadaljuje z rastjo.

Saditev, nega

Donos in kakovost plodov sta v največji meri odvisna od kakovosti sadik, gnojenja in namakanja, poleg rednega uničevanja plevela (tukaj vam priporočamo Sövitex folijo proti plevelu). Zaradi tega se enostavno prijemajo in imajo hitro rast in razvoj. Na večjih površinah je potrebno aronijo saditi v vrste v oddaljenostjo od 3 x 1,5 m. Vrste obeležimo z vrvico in na vsak 1,5 m zabodemo palico oziroma označimo mesta za saditev.

Priporočljivo je, da vrste potekajo v smeri sever-jug. Če je zemljišče dobro razdrobljeno in vlažno, saditev hitro poteka. Jame v premeru globoke okoli 20 in 30 cm, se lahko kopljejo tudi ročno.


Pri saditvi prst navlečemo na koreninski sistem in poteptamo z nogami. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo bočnih vej, ki se javljajo iz koreninskega vratu, poganjkov, iz katerih se začenja oblikovanje grma. Grm ima lahko tudi do 30 poganjkov, višine 2,5 in 3 m v premeru. Na skromnejših tleh  zraste 1 – 2m visoko, na rodovitnih celo do 3 m. Najbolj plodne so 2–6 let stare veje. Maksimalni razvoj in poln donos doseže šele v desetem letu življenja, ko lahko dobimo 5-10 kg plodov po rastlini. Opora ni potrebna. Starejše veje so slabše rodne, zato jih odstranjujemo.

Škropljenje ni potrebno. Aronija je odporna proti številnim boleznim in škodljivcem. Idealna je za organsko in bio-ekološko proizvodnjo. V takšnih primerih je treba med vrstami posaditi belo deteljo. Le-ta preprečuje rast plevela.

pdf

Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu aprilu in maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja
Zorenje se začne v avgustu in traja približno mesec dni. S trgatvijo ne morete zamuditi. Priporočljivo je, da plodovi ostanejo na drevesu čim dlje, saj se s tem okus izboljša. Zreli plodovi ne gnijejo, ni črvivosti in težko odpadajo. Številni se posušijo in dolgo ostanejo na rastlini. Če je poletje zmerno toplo, ostanejo tudi do pozne jeseni in celo zime. Ni redko, da se spomladi začne listanje, na vejah pa so še vedno lanskoletne, suhe jagodice. Najprej so  rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa.

Kako jo obrezujemo?

Obrezujemo jo malo, saj premočna rez izzove močno odganjanje prikoreninskih poganjkov. Prva leta oblikujemo grm, kasneje pa le izrezujemo starejše, manj rodne veje in odvečne poganjke. Pri tem bodite pozorni na to, da vej ne boste odrezali na mestu razvejitve. Vedno pustite lepo razvejitev, tako da bo grm lahko začel poganjati nove brste iz spečih očes. Več razvejitev kot boste pustili, bolj košat bo novi grm.


Po sajenju dvoletne sadike močno prikrajšamo, da v naslednji rastni dobi zrastejo kakovostne mladike. Iz spečih očes poženejo novi poganjki, od katerih odberemo pet do osem najbolj kakovostnih, preostale izrežemo pri osnovi. V treh do petih letih oblikujemo ogrodje grma, v katerem pustimo od 12 do 15 vej. Po sedmem letu rastline pomlajujemo tako, da izrezujemo poškodovane, povešene in izrojene veje ter v sredini grma redčimo enoletne poganjke. Tako zagotovimo aroniji dobro osvetlitev, dovolj kakovostnega rodnega lesa in velik pridelek.

Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47ᵒC, aronijo mnogi imenujejo tudi ʺsibirska borovnicaʺ. Zasadili so jo tudi na mnogih najbolj mrzlih območjih Rusije, Finske in na Švedskem.


Tudi Indijanci so jo poznali kot zdravilo

Aronija (Aronia melanocarpa) izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Aronijo gojijo jo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je aronija izredno nezahtevna. Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Aronija je odporna proti nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje.

Cene

- Cene sadik aronije


* Najmanjše število naročenih sadik je 5 kosov
* Cene (sadik, pakiranja in dostave) vsebujejo DDV

- Stroški pakiranja in dostave

Naročilo *** Varstvo osebnih podatkov *** Splošni pogoji poslovanja